Donald Trump je opozoril Iran pred uporabo sile proti protestnikom, izjavil je, da so ZDA 'pripravljene' in da bo Washington 'prišel na pomoč' protestnikom, če jih bo Iran ubil. To je sprožilo opozorila, da bi Trump lahko destabiliziral celotno regijo.

Predsednik iranskega parlamenta Mohamad-Bager Galibaf je opozoril, da bo Iran izvedel povračilne napade na ameriška vojaška oporišča in oborožene sile na Bližnjem vzhodu, če bodo Združene države Amerike izvedle kakršno koli agresivno dejanje proti islamski republiki. Galibaf je svojo izjavo objavil na družbenem omrežju X, pri čemer je poudaril pripravljenost Irana na vojaški odgovor v primeru stopnjevanja napetosti s strani Washingtona. Iranski uradnik je ob tem namignil, da tuje obveščevalne službe poskušajo izkoristiti notranje socialne in ekonomske proteste v državi za destabilizacijo režima. Te grožnje prihajajo v času izjemno zaostrenih odnosov, kjer Teheran poskuša utrditi svojo odvračalno držo nasproti ameriški vojaški prisotnosti v regiji. Izjave sledijo obdobju negotovosti glede jedrskih pogajanj in poročilom o morebitnih zunanjih vplivih na notranjo varnost Irana, kar povečuje tveganje za neposreden vojaški spopad.

Južni del Mehike je v petek ob 7.58 po lokalnem času stresel močan potres z magnitudo 6,5 po Richterjevi lestvici. Po podatkih mehiške nacionalne seizmološke službe je bil epicenter potresa v zvezni državi Guerrero, natančneje 15 kilometrov jugovzhodno od mesta San Marcos. Žarišče potresa je bilo na globini približno 10 kilometrov pod morsko gladino v Tihem oceanu. Tla so se tresla tudi v širši okolici, vendar za zdaj poročil o morebitnih žrtvah ali večji gmotni škodi ni. Oblasti še naprej spremljajo razmere na terenu, saj so se podobni seizmični dogodki v zadnjih dneh zvrstili tudi drugod po severnoameriški celini, vključno z Aljasko in Kalifornijo. Dogodek sledi obdobju povečane seizmološke aktivnosti v pacifiškem ognjenem obroču, kjer so potresi pogost pojav.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je ostro posvaril iranske oblasti pred uporabo sile proti civilnim protestnikom. Trump je prek družbenih omrežij sporočil, da bodo ZDA priskočile na pomoč ljudstvu, če bo Teheran ponovno uporabil strelno orožje za zatiranje mirnih demonstracij. Pri tem je poudaril, da so ameriške vojaške sile v stanju pripravljenosti in da so njihova "orožja pripravljena na strel". Izjava predstavlja stopnjevanje napetosti med državama, saj ameriški predsednik neposredno grozi z vojaškim posredovanjem v notranje zadeve islamske republike v primeru kršitev človekovih pravic. Teheran se je na Trumpove grožnje odzval z opozorilom, da bi kakršno koli vmešavanje Združenih držav Amerike povzročilo kaos v celotni regiji. Iranske oblasti so navedbe o pripravljenosti orožja označile za nevarno retoriko, ki spodkopava stabilnost na Bližnjem vzhodu. Napetosti so tesno povezane s preteklimi dogodki, ko so ZDA že izvajale napade na iranske tarče, sedanja zaostritev pa se osredotoča na usodo protestnikov in morebitno obnovo iranskega jedrskega programa, ki mu Washington ostro nasprotuje.

Donald Trump je opozoril Iran pred ubijanjem protestnikov in napovedal, da bo v tem primeru posredovala ameriška vojska. Iranski vrhovni svet za nacionalno varnost pa je opozoril, da bi ameriško vmešavanje povzročilo motnje.

Francosko ministrstvo za notranje zadeve je sporočilo, da je bilo v novoletni noči po vsej državi požganih več kot 800 avtomobilov, kar potrjuje nadaljevanje problematičnega večletnega trenda vandalizma ob vstopu v novo leto. Po podatkih televizijske postaje BFMTV se je največ incidentov zgodilo na severu in vzhodu države, pri čemer je bil najbolj prizadet departma Spodnji ren (Bas-Rhin), kjer so policisti zabeležili 117 uničenih vozil. Čeprav so francoske oblasti v preteklosti okrepile varnostne ukrepe in na ulice poslale večje število policistov, so se izgredi in namerna podtikanja ognja ponovili v več regijah. Policija za zdaj ni objavila končnega števila aretacij, so pa poudarili, da se število požganih vozil v primerjavi s prejšnjimi leti sicer nekoliko zmanjšuje, a ostaja visoko. Takšna dejanja so v nekaterih predmestjih francoskih mest postala oblika protesta ali vandalizma, ki spremlja praznovanja.

V švicarskem gorskem letovišču Crans-Montana je v novoletni noči izbruhnil silovit požar v enem izmed lokalnih barov, ki je zahteval več žrtev. Švicarski predsednik Guy Parmelin je v odzivu na tragedijo z 1. januarjem razglasil petdnevno državno žalovanje, med katerim so zastave na zvezni palači v Bernu spuščene na pol droga. Parmelin je v izjavi za javnost poudaril, da je dogodek, ki bi moral biti trenutek veselja ob vstopu v novo leto, pretresel celotno državo. Sožalje švicarskim oblastem in družinam žrtev je že izrazil tudi gruzijski zunanji minister, kar nakazuje na mednarodni odmev dogodka. Oblasti trenutno preiskujejo vzroke požara, medtem ko v državi potekajo spominske slovesnosti za preminule. Predsednik je izpostavil, da žalost ob tej nesreči sega daleč čez švicarske meje, saj gre za eno najbolj priljubljenih turističnih destinacij v Alpah.

V priljubljenem švicarskem smučarskem središču Crans-Montana je v noči na 1. januar v baru izbruhnil uničujoč požar, ki je zahteval najmanj 40 smrtnih žrtev, več kot 100 oseb pa je bilo poškodovanih. Med žrtvami in poškodovanimi so po poročanju lokalnih oblasti tudi tuji državljani. Italijanski veleposlanik v Bernu, Gian Lorenzo Cornado, je sporočil, da je bil po prvih podatkih vzrok za tragedijo eksplozija petarde, ki so jo odvrgli v spuščen strop lokala, kar je povzročilo bliskovito širjenje ognja. Očividci so opisali, da se je ogenj v prostorih bara razširil v le nekaj sekundah, kar je povzročilo paniko in onemogočilo pravočasno evakuacijo vseh prisotnih. Švicarske oblasti so sprožile obsežno preiskavo, da bi ugotovile natančne okoliščine dogodka in odgovornost za sprožitev pirotehničnega sredstva v zaprtem prostoru. Reševalne ekipe so na prizorišču delovale vso noč, identitete vseh žrtev pa še niso uradno potrjene.

Nekdanji predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je v nedavnem intervjuju za časnik Wall Street Journal pojasnil izvor modrih madežev na svojih rokah, ki so v javnosti sprožili številna ugibanja o njegovem zdravstvenem stanju. Trump je razkril, da so madeži posledica rednega uživanja večjih količin aspirina, ki ga jemlje z namenom redčenja krvi. Trump je v pogovoru priznal, da se že 25 let zanaša na tovrstna zdravila, kar po mnenju zdravstvenih strokovnjakov pri starejših pacientih pogosto povzroča povečano nagnjenost h krvavitvam pod kožo in nastanek modric. Kljub ugibanjem o morebitnih resnejših obolenjih je nekdanji predsednik poudaril, da je jemanje aspirina del njegove dolgotrajne rutine za vzdrževanje zdravja srca in ožilja. Informacija je v ameriških medijih sprožila razpravo o transparentnosti zdravstvenih kartonov politikov, ki kandidirajo za najvišje položaje v državi.

V prestižnem švicarskem smučarskem letovišču Crans-Montana je v četrtek prišlo do silovite eksplozije, ki je po zadnjih podatkih zahtevala najmanj 40 življenj, več kot 100 ljudi pa je poškodovanih. Eksplozija je odjeknila v priljubljenem lokalnem baru, nakar se je razplamtel obsežen požar, ki je zajel objekt. Švicarska policija je dogodek označila za nesrečo z množičnimi žrtvami, na prizorišču pa še vedno potekajo obsežne reševalne akcije in identifikacija žrtev. Med poškodovanimi so tudi člani lokalne judovske skupnosti, saj se je eksplozija zgodila v bližini tamkajšnje sinagoge. Na pomoč je bila napotena delegacija organizacije ZAKA, ki bo pomagala pri oskrbi žrtev in identifikaciji. Italijanski mediji medtem poročajo o naraščajočem številu smrtnih žrtev, saj so številni poškodovanci v kritičnem stanju. Preiskava o vzroku eksplozije še poteka, policija pa za zdaj ni podala uradnih informacij o morebitnem ozadju dogodka.

V regiji Herson, ki je pod ruskim nadzorom, je bilo v ukrajinskem napadu z brezpilotnimi letalniki ubitih najmanj 24 ljudi, še 50 oseb pa je bilo ranjenih. Po navedbah guvernerja regije Vladimirja Salda se je napad zgodil med novoletnim praznovanjem v lokalni kavarni, kjer so se zbrali civilisti. Ruski uradniki so ob tem izrekli obtožbe, da je bila pri načrtovanju napada vpletena britanska obveščevalna služba, vendar neodvisnih potrditev teh navedb za zdaj ni. Napad predstavlja eno najhujših zaostritev na okupiranih območjih v zadnjem obdobju. Do incidenta prihaja v času, ko obe strani krepita uporabo tehnologije brezpilotnih letalnikov za ciljanje infrastrukture in vojaških položajev, vendar so tokratne žrtve predvsem civilne. Napad se je zgodil le nekaj mesecev po neuspešnih poskusih mirovnih pogajanj v Istanbulu, kar kaže na to, da so možnosti za diplomatsko rešitev konflikta trenutno minimalne. Ruska stran je napad označila za teroristično dejanje in napovedala povračilne ukrepe na ukrajinskem ozemlju.

V ukrajinskem napadu z droni na letoviško mesto v okupiranem delu regije Herson je bilo po navedbah lokalnih proruskih oblasti ubitih najmanj 24 ljudi, še 50 pa jih je bilo ranjenih. Napad se je zgodil med praznovanjem novega leta v eni izmed tamkajšnjih kavarn, kjer so se zbrali civilisti. Proruski guverner Vladimir Saldo je Kijev obtožil namernega ciljanja civilnega prebivalstva, pri čemer so nekateri uradniki v Moskvi celo namignili na vpletenost britanskih obveščevalnih služb. Incident predstavlja enega najbolj smrtonosnih napadov na zasedenih ozemljih v zadnjem obdobju in se je zgodil v času povečanih napetosti ter vzajemnih zračnih operacij med sprtima stranema. Ruske oblasti so dogodek označile za teroristično dejanje, medtem ko se ukrajinska stran na obtožbe o namernem napadu na civiliste še ni uradno odzvala. Regija Herson sicer ostaja eno izmed ključnih bojišč, kjer si obe vojski nenehno prizadevata za prevlado s pomočjo brezpilotnih letalnikov in artilerije.

Zohran Mamdani je postal župan New Yorka in obljubil, da bo preoblikoval vlado v korist mestnih prizadevanj. Bernie Sanders, socialist, ga je zaprisegel na Koran. Mamdani je obljubil, da bo vladal 'ekspanzivno in drzno'.

Zohran Mamdani je po polnoči zaprisegel kot 112. župan New Yorka na mali zasebni slovesnosti na opuščeni postaji podzemne železnice Old City Hall. Prisego je vodila newyorška državna tožilka Letitia James. Kot demokratični socialist je Mamdani obljubil, da se bo spopadel s krizo dostopnosti v mestu.

V eksploziji in požaru v baru Le Constellation na smučarskem središču Crans-Montana v Švici je po zadnjih podatkih umrlo okoli 40 ljudi, okoli sto pa je bilo ranjenih. Policija kantona Vale je potrdila, da je umrlo več deset ljudi. Po poročanju BFMTV so bile žrtve ujet v kleti bara.

Novi New York Times članki razkrivajo, da je Donald Trump v svojem prvem mandatu Zelenskega označil za 'ubljudka'. Po münchenski konferenci je Trump kritiziral svojega posebnega odposlanca Kita Kellogga zaradi pohval Zelenskemu, češ da je 'idiot'. Trump naj bi tudi podvomil o svoji sposobnosti očaranja Vladimirja Putina. Po ogledu vojaškega parade v Moskvi je Trump priznal, da ga je navdušila moč ruske vojske in Rusijo označil za nepremagljivo.

Donald Trump naj ne bi nameraval zagotoviti Ukrajini varnostnih jamstev v obsegu, kot ga zahteva Volodimir Zelenski. To je poročal New York Times.

Ruska federacija je izrazila željo po poglobitvi prijateljstva, partnerstva in dobrososedskih odnosov med peterico kaspijskih držav v letu 2026. Skupino držav ob Kaspijskem jezeru poleg Rusije sestavljajo še Kazahstan, Turkmenistan, Azerbajdžan in Iran. Diplomatsko pobudo je uradno predstavil Nikolaj Udovičenko, posebni predstavnik ruskega predsednika in veleposlanik za posebne naloge pri ruskem ministrstvu za zunanje zadeve. Namen ruske pobude je utrditev regionalne stabilnosti in gospodarskega sodelovanja med državami, ki si delijo strateško pomembno območje kaspijskega bazena. Ruska stran poudarja pomen skupnega reševanja regionalnih vprašanj v duhu partnerstva, kar je ključno za zagotavljanje varnosti na tem območju. Napovedano okrepljeno sodelovanje v letu 2026 nakazuje na dolgoročne načrte Moskve za utrditev svojega vpliva in povezovanje z energetsko bogatimi državami v svoji soseščini. Takšne diplomatske geste so del širše ruske zunanjepolitične strategije usmerjanja proti vzhodu in jugu, kjer kaspijska regija igra ključno vlogo pri tranzitnih poteh in energetski oskrbi.

Zohran Mamdani, demokratični socialist, je bil zaprisegel kot župan New Yorka takoj po polnoči v četrtek na zgodovinski, opuščeni podzemni postaji na Manhattnu. 34-letni Mamdani, ki je prisegel na Koranu, se je zavezal, da se bo spopadel s krizo dostopnosti stanovanj. Slovesnost je bila zasebna.

Zohran Mamdani, član skupščine iz Queensa, je ob polnoči zaprisegel kot župan New Yorka. Pri zaprisegi je uporabil stoletja star Koran. Slovesnost je potekala na postaji podzemne železnice, praznovanje pa se bo nadaljevalo tudi na novoletni dan. Njegova ekipa načrtuje dve ločeni zaprisegi. Mamdani naj bi bil prelomni kandidat, od katerega mnogi pričakujejo transformativne spremembe.